15. april 2015

Nikoli ne prelomimo dane besede

Manager, april 2015

Podjetje Četrta pot letos praznuje 25 let delovanja. Ob tej priložnosti smo z direktorjem Borisom Šolarjem, sicer zagrizenim alpinistom in ljubiteljem gora, poklepetali o osvajanju poslovnih vrhov. Čeprav je večino svoje kariere skupaj s sodelavci samostojno oral ledino, verjame v moč kakovostnega povezovanja za doseganje višjih ciljev.

Boris Šolar, generalni direktor podjetja Četrta pot

Če bi bila Četrta pot oseba, kako bi jo opisali?

Kot zelo osredotočeno osebo, usmerjeno v prihodnost. Osebo, ki ve, kaj želi doseči in kako. Je zelo neodvisna, a pripravljena na sodelovanje. Želi biti vedno prva v svoji stroki oziroma na svojem področju. Je prava Gorenjka, ni požrešna niti razsipna.

Kaj danes Četrta pot zna oziroma počne bolje od drugih podjetij?

Vem, da bo tole slišati čudno, a na področjih, kjer delujemo, nismo najboljši, smo pa gotovo najmanj slabi.

Ena največjih odlik Četrte poti je, da zna in zmore v izjemno kratkem času z najnovejšo tehnologijo izdelati vrhunski produkt.

Kaj to pomeni?

Smo eno redkih podjetij, ki drži dane obljube, začete projekte vedno uresničimo oziroma pripeljemo do konca, ne glede na to, ali vmes naletimo na vrsto ovir in dodatnih del. Nadpovprečno si prizadevamo za absolutno zadovoljstvo strank.

Na katere izkušnje iz posla ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na številne dosežke in projekte, v športni analogiji jim rečem kar svetovni rekordi. V svetu ni prav veliko podjetij, ki bi denimo v 40 koledarskih dneh razvila nov izdelek in ga namestila na 190 lokacij po državi. In prav to je Četrta pot naredila ob uvedbi pametne kartice za avtocestno cestninjenje. Takšnih primerov, kot je Darsova kartica, je še veliko, vsem pa je skupno predvsem to, da znamo in zmoremo v izjemno kratkem času z najnovejšo tehnologijo izdelati vrhunski produkt. Občasno orjemo ledino, saj kakšne rešitve s področja plačilnih in kartičnih sistemov oziroma njunih mobilnih različic snujemo in izdelamo prvi v svetu. Prav to je ena največjih odlik našega podjetja – Četrta pot pogosto že poskrbi za certificiran izdelek v času, ko nekatera podjetja šele razmišljajo o razpisu ali naročilnici.

Četrta pot je v zadnjih letih naredilo vse za svojo organsko in do zaposlenih prijazno rast.

Danes zaposlujete več kot 80 visoko izobraženih ljudi. Kaj vam pomeni kolektiv sodelavcev?

Vesel sem, da podjetje diha kot celota. Uspelo nam je ustvariti kompromis med starim razmišljanjem in delom, torej bolj po socialistično, in novonastalim slovenskim okoljem, ki je po eni strani polno omejitev in preobremenitev, po drugi pa »divja liga«. Zaposleni se zavedajo odgovornosti, hkrati pa imajo še vedno veliko osebne svobode, zato v Četrti poti ni velikih napetosti, ki so danes, žal, v številnih kolektivih. Postavili smo zdravo okolje, kjer se ljudje počutijo svobodne in del kolektiva ter imajo številne možnosti osebne rasti. Pri nas zaposleni niso samo številke. Prepričan sem, da je podjetje v zadnjih letih naredilo vse mogoče za svojo organsko in do zaposlenih prijazno rast.

Vaše podjetje slovi tudi po kadrovskih sistemih. Vsak dan veste, kdaj pride v službo skoraj polovica delovno aktivnega prebivalstva. Kako pa skrbite za lastno kadrovanje?

Kadrujemo zelo preudarno. Vedno iščemo nove kadre, predvsem razvojnike in programerje pa tudi druga specializirana znanja. Prav zaradi zadnjih je kadrovanje velik izziv, saj je takšnih kadrov na trgu razmeroma malo, hkrati pa trend zagonskega podjetništva v Sloveniji krči nabor obetavnih mladih kadrov.

Vseeno menim, da bomo leto končali z 90 zaposlenimi ali več, kar je vsekakor dobro. Z zaposlenimi sem izredno zadovoljen, posebej zato, ker vem, da smo ob popuščanju gospodarskega krča in postopnem preboju na tuje trge sposobni ustvariti dvakrat toliko rešitev in prihodkov kot ta trenutek.

Četrta pot pogosto že poskrbi za certificiran izdelek v času, ko nekatera podjetja šele razmišljajo o razpisu ali naročilnici.

Nad zagonskim podjetništvom niste najbolj navdušeni. Zakaj?

Drži, mislim, da se Slovenija start-up podjetništva loteva zelo napak. To je danes hit med mladimi, pri čemer pa si nihče ne nalije čistega vina in pove, da uspe le redkim, preostali so pa razočarani in životarijo. Če bi ti mladi, zagnani in obetavni kadri prišli v zdrava podjetja z že izdelanimi poslovnimi modeli in trgi, bi lahko njihov učinek bil precej večji. Saj je lepo imeti ideje, kako narediti to ali ono stvar, a sama ideja še zdaleč ni dovolj, posebej pri mladih, ki ne vedo, kako začeti nov posel. Z idejami je treba biti previden, so skušnjava, ki posameznika lahko pokoplje. Mladi so sposobni narediti marsikaj, a težko to storijo samostojno, sploh v panogi visoke tehnologije, kjer ti prej ali slej zmanjka znanja in denarja. Tudi v našem podjetju smo poskusili s tako imenovanimi internimi start-upi, sestavljenimi iz ekip treh ali štirih zaposlenih, pa se stvar ni obnesla. Osebno se mi zdi filozofija zagonskih podjetij bolj podobna kupovanju srečk lota. Če pa gledam z očmi podjetnika, praksa na trgu kaže, da so zagonska podjetja pogosto tudi nelojalna konkurenca uveljavljenim podjetjem, saj nimajo vseh certifikatov za delo na posameznem področju in podobno. Moti me tudi razmišljanje ljudi, da se da z zagonskimi podjetji obogateti čez noč. Kdo pa je danes bogat? Nogometaši in glasbeniki, ne pa inženirji. Mogoče še kdo, ki je naredil zabavno aplikacijo in prepričal milijone ljudi. Ni pa s tem naredil nič posebnega in koristnega za svet. V Četrti poti iščemo širšo korist rešitev, skrbimo za praktičen napredek in uporabnost tehnologij dolgoročno.

V sodelovanju z Mestno občino Kranj ste organizirali poslovno-gospodarski forum ter na njem predstavili svoje ideje in vizije povezovanja domačih tehnoloških in drugih podjetij. Katera sporočila ste želeli predati okolju in ljudem v njem?

Slovencem smo želeli predstaviti analizo razlogov za uspeh in neuspeh domačega podjetništva. Uspešna podjetja tepejo predvsem prevelike obremenitve dela in prenormiranost, zato se zavzemamo za spremembe delovnopravne zakonodaje, s katerimi bi dosegli večjo prilagodljivost poslovanja in zaradi manjše obremenitve plač bolje nagradili uspešne zaposlene ter tako še spodbudili samostojno in odgovorno delo. Togo in z birokracijo prepleteno gospodarsko okolje v Sloveniji namreč ne spodbuja podjetništva, temveč ga omejuje na vsakem koraku. Prisluhnilo nam je kar 150 direktorjev in managerjev slovenskih podjetij.

Vedno iščemo nove kadre, predvsem razvojnike in programerje pa tudi druga specializirana znanja.

Kaj pa predstavniki države, vendarle je ta soodgovorna za ustvarjanje dobre klime v gospodarstvu?

Veste, svet se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil, zakonodaja pa skoraj nič. Delodajalce žulijo neprimerna dohodninska lestvica in velike obremenitve dela ter težave pri stimuliranju dobrega kadra. Država se vede kot prava mačeha, samo še bolj privija državljane in podjetja. O tem smo že veliko slišali iz ust najprodornejših podjetnikov, kot je na primer gospod Akrapovič. Žal pa se nič ne premakne. Ali se čaka, da se bodo podjetniki premaknili? Žal, seveda s selitvijo na drugo stran državne meje.

Vaš dogodek je spremljal slogan Uspešne zgodbe se povezujejo!. Kako bi sicer opisali poslovno sodelovanje v slovenskem prostoru?

Naše sporočilo udeležencem foruma je bilo preprosto: uspešni naj sodelujejo z nami, da bomo jutri, skupaj še bolj uspešni.

Vas v poslu sploh lahko še kaj preseneti?

V 25 letih so se spremenili države, denar, zakoni in tehnologije. Doživel sem vzpone in padce, uspehe in zahrbtna dejanja. Zato, karkoli novega se zdaj zgodi, je bilo v neki obliki v preteklosti že videno. Bi pa res debelo pogledal, če bi me poklical nekdo iz tujine in povedal, da bo pri nas nekaj naročil, ker naši šampioni tako dobro smučajo in skačejo. Še bolj presenečen pa bom, če se bo enkrat spremenila slovenska miselnost. Namreč v to smer, da smo tudi mi podjetniki »šampioni«, ki zagotavljajo delo, redne in ustrezne plače ter lepo prihodnost. Mi, ki po koncu sezone – to je meseca –, ko so izplačane vse plače, DDV in pokriti vsi ostali stroški, ne smemo biti utrujeni. Kajti, nova sezona se je že začela s »prvim« v mesecu.