Pojdi na glavno vsebino
Sledite nam: l
english
| Nataša Centa

[ADMA] Vodenje različnih značajev

Dober vodja iz vseh lastnosti posameznih karakterjev skuša 'izcimiti' največ in pridobiti od vsakogar tisto najboljše, da bo lahko zgled in pravi vodja vsem.

[ADMA] Vodenje različnih značajev

Vir: Pexels

Ob razvrščanju različnih predmetov ljudje nehote postavljamo skupaj podobne: po obliki, barvi, materialu. Nekako čutimo, da skupne lastnosti vodijo k skladnosti in harmoniji. Živa bitja pa smo si med seboj zelo različna. V naravi vidimo, da so si mnoge vrste med seboj sovražne in težko živijo v sožitju. Kako pa je z ljudmi? Ali se različnosti dopolnjujejo ali si nasprotujejo? Kako naj dela vodja tima, da bo dosegal željene cilje z ljudmi, ki se med seboj razlikujejo po značaju, vzgoji, izkušnjah, socialnem statusu in še čem? Ali je sploh mogoče uskladiti ekipo različnih ljudi? Resnično je v vsakem kolektivu plejada različnih značajev, ki jih mora vodja usmeriti in voditi, tako da bodo skupaj dosegali najboljše rezultate.

Kateri so razlogi (temelji) medsebojne različnosti?

Temeljna različnost nam je dana že s spočetjem. Hipokrat je pred skoraj 2500 leti razvrstil ljudi v štiri osnovne skupine po temperamentu: sangvinike, melanholike, kolerike in flegmatike. Takoj moram poudariti, da je v vsakem človeku vsaj delček slehernega značaja. Nihče ni enoznačno kolerik ali flegmatik. Hkrati pa je v vsakem izmed nas en značaj izrazitejši in prevladuje. Poleg osnovnih značajskih značilnosti ima velik vpliv na naše vedenje vzgoja v zgodnjem otroštvu in pozneje. Močno nas oblikuje tudi okolje, določi naše vrednote in način odzivanja na življenjske situacije. Zelo pomembno in zelo veliko lahko naredimo tudi sami z lastno aktivnostjo. Samovzgoja traja vse življenje. Vedno znova moramo preverjati svoje vrednote, usmerjenosti in dejanja. Naša osebnost in naše vedenje sta odvisna od zelo različnih dejavnikov v preteklosti ter našega trenutnega zdravstvenega in razpoloženjskega stanja.

Kratek opis značajev po Hipokratovi razvrstitvi

Sangvinik je večni optimist, v srcu iskren, nasmejan in zelo radoveden. Kot delavec se prostovoljno javi za nalogo. Je ustvarjalen in domiseln, izžareva energijo in navdušenje. Zelo rad deluje, ustvarja, pravila ga ubijajo! Priljubljeni sangvinik je edina osebnost, ki mu je sklepanje prijateljstev v zabavo, saj ne more skriti, da ima rad ljudi. Dostikrat mu drugi zavidajo preprostost in neposrednost. Šolska torba, zvezki in zapiski so neurejeni, pomečkani. Rad ima spremembe, ker se naveliča rutine. Izmed vseh karakterjev ima največ težav z organizacijo, saj je površen. Sega v besedo in odgovarja namesto drugih, je nemalokrat neurejen in se odzove nezrelo. Priljubljeni sangvinik zna najbolje: navdušeno ravnati z ljudmi, goreče izraziti misli in odlično ravnati v napetih situacijah.

Kako voditi priljubljenega sangvinika? Ima težave pri doseganju ciljev. Bodite pozorni, saj je njegov jezik hitrejši od uma, rad ima prožnost in raznolikost. Pomagajte mu, da ne sprejme več dela, kot ga zmore opraviti. Ne pričakujte od njega, da bi se spomnil na sestanek ali prišel pravočasno. Pohvalite ga za vse, kar naredi. Vedite, da se ne ozira na okoliščine. Upoštevajte, da mora vse spremeniti v zabavo in da življenje gleda skozi rožnata očala. Sangvinik ima vedno dobre namene!

Melanholik stremi k popolnosti. Je velik mislec, introvertiran in predvsem pesimist. Je živo nasprotje sangviniku. Melanholik je temeljit in premišljen. Ima izreden občutek za druge. Je požrtvovalen in natančen perfekcionist. Kot delavec se drži dnevnega razporeda. Je vztrajen in natančen, urejen in načrten. Rad dela v mirnem okolju. Zaveda se, da je izobraževanje ključnega pomena. Kot učenec je zelo natančen, vedno točen, željan novega znanja in zelo poslušen.

Popolni melanholik je zadovoljen, če ostaja v ozadju. Sočutno prisluhne tožbam in zna reševati tuje težave. Šolska torba in zvezki so vedno zgledno zloženi in urejeni. Ne mara hrupa in glasnih zabav, kakor tudi ne dela v neurejenem okolju. Prepoznamo ga po tem, da je hitro potrt in pogosto slabo misli o sebi. Zaradi svoje organiziranosti pa ima največji potencial za uspeh.

Kako voditi melanholika? Vedeti je treba, da je zelo občutljiv in nagnjen k depresijam. Če imate tako osebo v skupini,  se lahko zanesete na najzvestejšega sodelavca, prijatelja, učenca. Treba mu je dati občutek varnosti, podpore in zaupanja.

Kolerik je karakter, pri katerem ni nikoli nič umirjeno, počasno, premišljeno. Je velik deloholik in optimist. V njegovem besednjaku nikoli ne srečamo besedne zveze 'ni mogoče' ali 'ne morem'. Močni kolerik je rojeni voditelj, dinamičen in aktiven. Odlikujeta ga močna volja in odločnost, mnogokrat se zaradi hitrih odločitev zdi brezčuten. Lahko vodi kogarkoli, saj mu je voditeljstvo položeno v zibelko. Vedno mora imeti nadzor, zato nemalokrat odloča tudi v imenu drugih. Je izredno eksploziven, vendar ga jeza hitro mine. Po izbruhu nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Čudil se bo zameri ali kislemu obrazu, saj je to zanj že mimo. Ne moremo ga voditi s prisilo ali grožnjo. Rojen je za vodjo, zato mu dajte priložnost, kajti noben karakter ni tako močno usmerjen k ciljem in tako dober organizator. Spremembe so njegovo življenje in izziv. Kolerik se lahko nauči vse, vendar se največ uči iz lastnih napak in je velikokrat gluh za opozorila.

Kako voditi močnega kolerika? Kot rojeni voditelj je deloholik in usmerjen k ciljem. Običajno ni ravno sočuten, vendar ima nemalokrat prav. Vedno se lahko nanj zanesete v kriznih situacijah, saj bo vedno izbral pravo pot. Nikakor ne priznava 'šefa', saj je on samemu sebi največji šef. Najučinkovitejši način vodenja močnega kolerika je, da si pridobite njegovo zaupanje in občudovanje. Če ga želite voditi, bodite vedno korak pred njim ali pa mu raje prepustite vodstvo.

Flegmatik je predvsem miren. Je izjemen poslušalec, saj redko govori o sebi, ker je zadržan, sočuten, prijazen. Skriva svoja čustva, zato se skoraj nikoli ne spusti v prepir. Je glasnik miru. Kot delavec je izredno sposoben in zanesljiv, dobre dela tudi pod pritiskom. Krasno funkcionira celo z eksplozivnim kolerikom. Flegmatik se sprijazni s spremembami ali novostmi, samo če so njemu v korist ali pa zaradi ljubega miru. Mirni flegmatik ima veliko prijateljev. Ima izredno moč opažanja, saj je dober poslušalec. Odličen je v viharnih trenutkih, ker zna ohraniti mirno kri in pomiriti duhove.

Kako voditi mirnega flegmatika? Vedeti je treba, da nenehno potrebuje neposredno motivacijo in spodbudo.

Doseganje uspeha kolektiva je odvisno od voditelja

Slovenski pregovor pravi: »Grunta ni še nikdar zapravil hlapec, ampak gospodar.« Ali se voditelj rodi ali se lahko izuči? Oboje je pomembno. Nekateri so za vodenje bolj nadarjeni, a vodenja se da naučiti in le nadarjenost brez učenja in prakse nikakor ni dovolj. Dober vodja iz vseh lastnosti posameznih karakterjev skuša 'izcimiti' največ in pridobiti od vsakogar tisto najboljše, da bo lahko zgled in pravi vodja vsem. Ali pomeni biti vodja in menedžer eno in isto? Ne. Menedžerjeva moč izvira iz položaja, ki ga zaseda, medtem vodja svojo moč črpa iz osebne avtoritete. Menedžerja moraš ubogati, ker je 'šef', vodji pa slediš, ker je vreden tvojega spoštovanja. Vodenje je sestavni del menedžmenta. Ni pa vsak dober menedžer tudi dober vodja in obratno, dober vodja ni nujno tudi dober menedžer. Vrhunski inženir ali praktični delavec je redkokdaj tudi dober vodja. Vodenje je namreč vplivanje na druge, da si želijo narediti nekaj, za kar je vodja prepričan, da mora biti storjeno. Odličnega vodja potrdijo vodeni in ne vodja sam.

Pravi vodja bo najprej skušal uskladiti različne interese in nasprotja med različnimi značaji (so)delavcev. Če tega ne stori, bo prihajalo do sporov, razdiralnega delovnega okolja in kulture. Skupaj morajo določiti in vsi sprejeti končni cilj (so)delovanja. Po tem je treba še uskladiti strategijo in poti za doseganje teh ciljev.

Dober vodja najprej načrtuje končni in etapne cilje, ki jih želimo doseči. S tem načrtom seznani nadrejene in podrejene izvajalce nalog. Cilje lahko določijo tudi skupaj. Po tem je treba organizirati potek dela in (i)zbrati sredstva za uresničenje ciljev. Pomembna je izbira najboljših razpoložljivih delavcev. Prave ljudi je treba postaviti na prava mesta. Nekompetentni ljudje ogrozijo dosego ciljev. Sprotni nadzor, ki ga vodja izvaja, je najboljše jamstvo za uspešno delo. Vodja mora večino časa uporabiti za sprehajanje naokoli in spraševanje, kako gre. Hkrati tudi vidi, koliko dela je opravljenega in kako. Merjenje delovne uspešnosti mora biti znano vsem udeležencem. Sproti morajo biti obveščeni o poteku izvedbe naloge in rokih.

Kakšen naj bo vodja?

Da je nekdo dober vodja, mora imeti v prvi vrsti interes, nato naj si pridobi še znanja in veščine. Zagotovo mora biti vsem zgled. S svojim znanjem, osebnimi lastnostmi in karizmo vpliva na aktivnost in delovno kulturo skupine. Z zgledom, spoštovanjem delavcev in moralno močjo mora motivirati in navduševati za doseganje ciljev. Biti mora olikan in spoštljiv. Vodja, ki sam ne spoštuje pravil, ki jih postavlja, ne more biti uspešen. Zavedati se mora, da brez (so)delavcev ne more nič. Delajo tisti, ki jih vodi. Zato mora znati ceniti njihov prispevek k uspehu. Podrejenim zaupa in prisluhne. Nikdar se ne sme izgubljati v obrobnih pomanjkljivostih drugih, ampak mora skrbeti za dobro razpoloženje in delovno kulturo. Skrbeti ga morajo lastne pomanjkljivosti in zelo si mora prizadevati, da jih odpravi. Zato se ne ustraši kritike, ampak si jo vzame k srcu. Ni vodje, ki ne bi naredil (hudih) napak. So pa vodje, ki jih nikdar ne priznajo, ampak krivdo valijo na druge. Pomembno je, da se vodja o svojih napakah pogovori in jih ne ponavlja. Dober vodja se o svojem delu pogovarja z zaupnim prijateljem. Dober vodja ima svojega osebnega vodjo. Ne sme ga biti strah za lastno varnost, ampak mora skrbeti za zadovoljstvo podrejenih in dober delovni rezultat. Veliko svojega časa nameni izobraževanju in osebnostni rasti, da bo vedno boljši vodja. Živi z vrednotami in po pravilih, ki jih zagovarja in postavlja drugim. Ker je vodja, mora biti do sebe strožji kot do drugih. Šef bo glavni, če bo moralno močan.

Vodja mora znati preceniti konkretno situacijo in primerno odreagirati. Včasih mora biti sočuten, drugič spret strog. Pogosto mora pohvaliti, včasih opomniti. Zato mora prilagajati obliko vodenja posameznim značajem; vodenje naj bo usmerjeno k ljudem. To pomeni, da sodelavce spoštuje in je pozoren do njihovih potreb. Skrbi za njihovo dobro počutje in sami bodo naredili vse, da bo naloga čim bolje in čim hitreje opravljena. To pa je modrost vodenja ljudi. Če je vodenje usmerjeno le k nalogam in procesom, nadzoru, postavljanju norm, ocenjevanju uspešnosti in določanju rokov, bodo delavci zlovoljni in bodo slabo delali. Vojaški način vodenja je v današnjem času povsem neprimeren in neučinkovit. Argument moči položaja, nasilja (tudi besednega) in kaznovanja je neučinkovit in je znamenje slabega vodenja. Veljajo le moč zgleda, osebnosti in poštenja.

Vodja naj si pridobi kompetence, ki omogočajo zadovoljstvo delavcev in optimalno opravljene naloge. Najpomembnejši pa je vodja vodij. On je srce in glava podjetja. Če ustrezno skrbi za svoje moralno, mentalno in fizično zdravje, potem se ni bati za zdravje podjetja.

Viri:

Vozelj, M. (2014). Vpliv osebnostnih značilnosti vodje na uspešnost vodenja v bančni skupini. Magistrska naloga, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Gabrovec, M. (2007). Vodenje in motivacija kot temelj uspešnega poslovanja. Diplomsko  delo, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Frumen, T. (2017). Kako lahko znanje o 4 tipih osebnosti spremeni naše življenje? Maribor: Ključ za varno prihodnost.

Članek je iz revije ADMA, št. 36, september 2020, letnik 8. 

Pdf oblika članka se nahaja TUKAJ.

Povejte naprej:

l
f
t

Avtor

Nataša Centa, univ. dipl. pedagoginja in prof. matematike in fizike, strokovnjakinja za digitalizacijo kadrovskih procesov s pomočjo sodobnih IT-rešitev, produktna vodja v podjetju Četrta pot, d.o.o., Kranj


Preberite še

[HR&M] Izobraževanje zaposlenih
| Nataša Centa in Mojca Hafner Jereb
[HR&M] Izobraževanje zaposlenih
Za uspešno delo sta potrebna dobro znanje in dobro orodje. Vodja podjetja mora budno spremljati potrebe po znanju v podjetju in spodbujati delavce, da se bodo radi izobraževali in znanje delili med seboj.
[HR&M in ADMA] Voditi milenijce
| Nataša Centa in Mojca Hafner Jereb
[HR&M in ADMA] Voditi milenijce
Milenijci najbolj cenijo medsebojne odnose in pozitivno klimo na delovnem mestu. Višino plače postavljajo šele na četrto mesto. Po mnenju anketirancev se obnašajo približno enako odgovorno kot drugi delavci. Sprejemajo prijateljsko mentorsko sodelovanje in karizmatično vodenje. Sodobne IT-rešitve omogočajo razporeditev pravih ljudi na prava mesta, tako da bodo lahko pokazali svoje sposobnosti in znanja ter v največji meri doprinesli k uspehu podjetja. Na tak način je mogoče tudi spremljati raven zahtevane kompetence, veščine in znanje zaposlenih.
[HR&M in ADMA] Razumevanje potreb posameznega delavca
| Nataša Centa in Mojca Hafner Jereb
[HR&M in ADMA] Razumevanje potreb posameznega delavca
Pomembneje je, da vodstvo razume potrebe posameznega delavca in razume njegov »jezik motivacije«. Zato so izjemno pomembni letni razgovori. Ti naj se vodijo s pomočjo sodobnih IT-rešitev, ki omogočajo, da v razgovor vključimo vse tisto, kar je pomembno za razumevanje delavca. IT-rešitev nam pomaga pri analizi in vrednotenju zapiskov, ki si jih ustvarimo. Ob tem dobimo jasnejšo podobo, katere so resnične potrebe delavca, ki naj jih upoštevamo pri določanju vzvodov motivacije in sistemih nagrajevanja.
Nastavitve zasebnosti

Na tej spletni strani uporabljamo piškotke. Nujni omogočajo delovanje spletne strani. Analitični in trženjski piškotki pa izboljšajo vašo uporabniško izkušnjo. Več ...